Ko smo lani prvič uvedli sekcijo Vzhodno od raja, smo v njej želeli prikazati najboljše kratke filme iz držav, ki so bile po izbranih tematikah in produkcijskih pogojih sorodne državam s področja nekdanje Jugoslavije. Sledeč tej ideji, smo predstavili nekaj kratkih filmov različnih žanrov in form iz vzhodne Evrope.

Letos sekcijo po eni strani širimo v geografskem smislu, v tematskem in formalnem pa jo ožamo.

Zakaj bi se omejevali na vzhodno Evropo, ko pa se tudi drugod snemajo čudoviti filmi? V okoliščinah, ki so za produkcijo še zahtevnejše kot na Balkanu. To nas je navdihnilo za morebitno prihodnje oblikovanje programov, ki bi jih lahko imenovali Bližnjevzhodno od raja ali Daljnevzhodno od raja. Pričujoča sekcija je zgolj prvi korak v to smer.

Letos je izbor tematski: hčere. Pred nami je pet igranih filmov. Izbor je rezultat tako prikladnosti kot nujnosti in je po našem mnenju tudi eleganten način naslavljanja svetovnega gibanja #MeToo, ki je bil od lanskega FeKK-a neizogibno prisoten ne le v medijih, ampak tudi v naših mislih.

Dva letošnja zmagovalca festivala v Cannesu, kitajska Nežna noč, ki je prejela zlato palmo, in grški Hector Malot: Zadnji dan v letu, ki je prejel nagrado kritikov, se bolj ali manj neposredno ukvarjata s hčerami kot osrednjo temo. V prvem, ki ga je režiral moški, Qui Yang, je hči odsotna, v drugem, ki ga je režirala Jacqueline Lentzou, pa je hči ena od funkcij lika z mnogimi osebnostmi.

V ciprskem filmu Aria, ki ga je prav tako režirala ženska, Myrsini Aristidou, je odnos med očetom in hčerjo ukleščen v migracije sodobnega sveta. V njem se humanistična in ideološka bojna polja razvijejo na najbolj nepričakovanih mestih, kjer se križajo tudi različni ekonomski interesi.

V Tišini podobne okoliščine služijo kot sprožilec ganljive, vznemirljive, pa tudi nelagodne obravnave odnosa med materjo in hčerjo. Film je bil posnet v Italiji, v korežiji iranskega moško-ženskega dvojca, ki sta ga sestavljala Ali Asgari in Farnoosh Samadi. Vloga protagonistov tu pripade Kurdom, kar nas zopet opomni, zakaj smo se odločili za sestavljanje tega programa. Gre namreč za primer, ko pride do popolne mešanice teme in produkcijskih pogojev.

Da bi osvežili tematski fokus in ton programa, smo vključili še slovaški študentski film, ki v središče odnosa s starši namesto hčer postavlja sinove: Michal Ďuriš je posnel Toplo komedijo o depresiji, blaznosti in neizpolnjenih sanjah.

 

Vladan Petković

A Gentle Night_Still 6

Novica